Poročilo s šole organiziranja 2021

Med mladino lahko najdemo vse več posameznic in posameznikov, s katerimi se cedraši postopoma povezujemo in jih vpeljujemo v delavske boje. Med njimi najdemo aktiviste, teoretičarke, pa tudi izjemno zagnane posameznike, ki so jih že življenjske izkušnje same po sebi prisilile, da se vse bolj spogledujejo s socialistično idejo. Zaradi nespodbudnega okolja je mladina v odkrivanju in poglabljanju teorije ter prakse prepuščena sama sebi; večina mora povsem samoiniciativno poseči po marksistični teoriji in jo pričeti študirati, hkrati pa je mladina vse bolj izolirana od delavskih bojev, zato marsikdo težko razume pomen in vlogo delavstva v kapitalistični družbi - kako prav njihovo presežno delo omogoča akumulacijo kapitala, pa tudi delovanje javnih storitev, med katere spadata nenazadnje prav vzgoja in izobraževanje mladine. Kakšno vlogo imajo torej študentje in dijaki pri formiranju delavskega razreda kot političnega subjekta in kakšno vlogo mora odigrati Cedra kot organizacija, katere cilj je politično organiziranje delavstva, ki se bo borilo za širše družbene spremembe? Prav šola, ki je potekala letos med 9. in 10. oktobrom v Ajdovščini, je odprla takšna in podobna vprašanja. Na šoli so sodelovali cedraši, zunanji tovarišice in tovariši ter naše najbolj borbene organske intelektualke - predsednice sindikatov v maloprodaji (sindikati Lidl, Spar in Tuš)

KAPITALIZEM

S šolo smo začeli že zjutraj, ob 10.00, saj smo imeli precej intenzivno zastavljen urnik delavnic na teme kapitalističenga izkoriščanja, okoljske preobrazbe in emancipacije žensk. Začeli smo s kratko predstavitvijo kapitalizma, s poudarkom na razumevanju temeljnih kategorij: marksistično pojmovanje dela in vrednosti ter družbenih razredov. Več časa smo namenili razlagi nastanka in prilaščanja presežne vrednosti, ki smo jo predstavili na primeru klasičnega 8-urnega delovnega dne. Kako se razredni antagonizem kaže v produkciji, pa nam je na lastnem primeru predstavil cedraš, ki je kot agencijski delavec več kot dve leti delal v proizvodnji. V razpravi smo se dotaknili tudi načina organizacije dela v proizvodnji in v diskontnih trgovskih verigah; kakšni odnosi nastajajo med delavci in menedžmentom pod taktirko ustvarjanja profita in večnega konflikta ter upora delavstva.

OKOLJSKA PREOBRAZBA

Okoljska problematika je tema, s katero se ukvarja vse več mladih aktivistov; postaja sestavni del programov ter strategij različnih organizacij. Gre za temeljno in perečo temo, saj podatki nedvoumno kažejo, da že danes trkamo ob tako imenovane planetarne meje. Okoljska in sovpadajoča socialna degradacija pa sta neločljivo povezani s kapitalističnim produkcijskim načinom. Neskončna akumulacija kapitala, ki je inherentna lastnost kapitalističnega produkcijskega načina, ni vzdržna na planetu z omejenimi dobrinami in nosilnimi sposobnostmi. Delavnica je odprla številna vprašanja, s katerimi se že nekaj časa soočajo tudi članice in člani MZPP: omejenost zelenih tehnologij, (ne)zmožnosti uspešnega prestrukturiranja premogovnih regij, ekofašizem, možnosti vzpostavitve stabilnega vira energije, preseganje nacionalnih okvirov in gradnja mednarodnega gibanja, pravična tranzicija ali pa vedno višji stroški za delavski razred, ki bo že tako nosil največ negativnih vplivov podnebnih sprememb …

DRUŽBENOEKONOMSKA EMANCIPACIJA ŽENSK

Preden smo se odpravili na večerjo, ki smo jo zaključili z druženjem, smo odprli še eno pomembno temo: družbeno-ekonomska emancipacija žensk. Poudarek je bil na razsežnostih reproduktivnega dela in kakšne učinke ima takšno brezplačno delo, dojeto kot ne-delo, ki ga opravljajo večinoma ženske v zasebni sferi. Spraševali smo se tudi o tem, zakaj kapital utrjuje institucionalni patriarhat in čemu služi ustvarjanje podrejenih subjektov. Ugotovili smo, da se vse bolj pozabljajo dosežki jugoslovanskega socializma, ki je vzpostavil ključne temelje za odpravo institucionalnega patriarhata s podružbljanjem reproduktivnega dela. Na koncu nam je delavka predstavila še svojo lastno stisko, s katero se je in se še vedno sooča kot samohranilka, saj opravlja podplačana in izjemno fleksibilna dela.

PREOBRAZBA DELAVSKIH ORGANIZACIJ

Drugi dan smo začeli z zadnjo delavnico, ki je naslovila temo preobrazbe delavskih organizacij, kjer smo podrobneje predstavili vire moči delavskega razreda in pomen njihovega analiziranja za pripravo uspešnejših strategij v boju proti kapitalu. Ključen poudarek je bil na predstavitvi in pomenu prednostih organizacijskega pristopa pred storitvenim v navezavi z vzpostavitvijo čim trdnejše organizacijske moči delavstva. V razpravi s predsednicami sindikatov Lidl, Tuš in Spar smo analizirali posamezne metode organizacijskega in političnega dela znotraj sindikatov in njegovo uspešnost. Sindikati morajo začeti graditi politično moč delavskega razreda in postati temelj, na katerih si bo lahko delavstvo izborilo boljše pogoje dela in boljši življenjski standard.

Šolo smo zaključili s kratkim evalvacijskim vprašalnikom, v katerem so udeleženke in udeleženci izrazili željo, da se naslednje leto šola ponovno izvede. Na tej točki lahko že javno potrdimo, da nas naslednje leto ponovno čaka Cedrina šola.

RO CEDRA