4. Konferenca sindikatov trgovine jugovzhodne Evrope

Od 25. do 27. aprila je v Sarajevu potekala 4. Konferenca sindikatov trgovine jugovzhodne Evrope, ki se je udeležilo več sindikalnih predstavnikov delavk in delavcev trgovin iz Slovenije, Črne Gore, Bosne in Hercegovine. Prisotni so bili tudi predstavniki švedskega sindikata Handels, Uni Globala ter Cedre.

Razprava na konferenci je tekla o kampanjah za zaprtje trgovin ob nedeljah in praznikih ter učinkih, ki jih je ta ukrep prinesel delavstvu v državah bivše Jugoslavije. Kljub ostremu nasprotovanju lastnikov kapitala v spregi s političnimi predstavniki in nenehnimi pritiski za ponovno odprtje nedelj, te v regiji še naprej ostajajo zaprte: v Črni gori od l. 2019, v Sloveniji od l. 2020 in delno na Hrvaškem od l. 2023 (odprtih 16 nedelj v letu, ki so 50 odstotkov več plačane). Po večletnem boju Sindikata radnika trgovine i uslužnih djelatnosti BiH so od lanskega leta zaprte trgovine ob nedeljah in praznikih tudi v Federaciji BiH (ne pa tudi v Republiki Srbski).

“Osjećam se kao dio zajednice kada nedjeljom i praznicima ne radim, kao i drugi. Konačno mogu svoje vrijeme organizovati.” Prodajalka iz Tuzle

“Šta je sa subotom, zar i ona ne bi trebala biti skraćena? Kraće radno vrijeme … Ta jedna nedjelja u sedmici znači jedan slobodan dan za odmoriti i privatni život nije ništa, prođe nam dan u pripremama za ponedjeljak. Hvala!!” Blagajničarka iz Bužima

Sindikat trgovine BiH je 1. maj 2023 v Sarajevu organiziral protest z geslom: "Kdaj smo na vrsti mi?", na katerem je pred Parlamentarno skupščino BiH zahteval proste nedelje in praznike ter višje plače za delavke in delavce v trgovini. 28. 10. 2024 jim je to tudi uspelo izboriti.

Mediji so v imenu lastnikov kapitala in političnih klik v vseh državah strašili o katastrofalnih posledicah, ki jih bo zaprtje trgovin ob nedeljah imelo za panogo: od množičnih odpuščanj do padca prometa in profitov. A tako pri nas kot tudi v BiH, Črni gori in na Hrvaškem do tega ni prišlo. Slika je ravno obratna, npr. v BiH beležijo porast prometa: “Promet v Federaciji BiH se je v prvem četrtletju letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za kar 901 milijon KM.” Tudi v Sloveniji je Trgovinska zbornica na čelu z njeno predsednico Maričo Lah javno strašila pred odpuščanjem 12 tisočih zaposlenih zaradi padca prometa. A število zaposlenih se je do leta 2023 povečalo za 2.000, po vseh trgovinah pa se danes soočajo s kroničnim pomanjkanjem delavcev. Poglejmo si poslovanje Lidl Slovenija: ta je v poslovnem letu 2023 prihodke povečal za dobro desetino, prvič imajo tudi več kot 2 tisoč zaposlenih. Tudi podjetje Spar je 2023 ob povečanju števila nakupov zabeležilo 1,2 milijarde evrov bruto prometa, kar je 13,6 odstotka več kot leta 2022. Dobiček pa je predstavljal 8,5-odstotno rast v primerjavi z 2022.

V Sloveniji Trgovinska zbornica vsako leto grozi s ponovnim odprtjem nedelj. Le dobro organizirani in številčno močni sindikati v trgovinski panogi lahko ohranijo zaprte nedelje in ne popustijo pred pritiski kapitala.

V BiH se pritiski po sprejetju zakona o zaprtju trgovin ob nedeljah nadaljujejo.

V razpravi smo se prav tako dotaknili pomena višine minimalne plače, kajti le ta lahko vpliva na možnost izbire med prostim časom in dodatnim zaslužkom za delo ob nedeljah.

Vlada Federacije BiH je s 1. januarjem 2025 dvignila minimalno plačo, ki znaša 1000 konvertibilnih mark (okoli 500 evrov), kar je za dobrih 60 odstotkov več kot lani. Gre za največji dvig plač v BiH v zadnjih treh desetletjih. Lastniki kapitala zaradi tega strašijo z odpuščanji. Na Hrvaškem letošnja minimalna bruto plača znaša 970 evrov. Plača se je dvignila za 15,48 odstotkov več kot leto prej, kar je eno največjih zvišanj v zadnjem desetletju.

V Sloveniji je postalo vprašanje dviga plač pomembno vprašanje delavskega boja v maloprodaji, saj so bile osnovneplače v maloprodaji nizke, večinoma nižje od zakonsko določene minimalne plače. Po zaprtju trgovin ob nedeljah smo leta 2021 ustanovili sindikata Tuš in Spar, leta 2022 pa smo na panožni ravni pričeli s skupno akcijo za dvig osnovnih plač nad minimalno. Leta 2023 smo z organiziranjem delavk in delavcev v več kot 80-ih Tuševih poslovalnicah po Sloveniji in nacionalno odmevno skorajšnjo stavko pred Silvestrom prisilil vodstvo Tuša, da dvigne plače nad zakonsko določeno minimalno. Trenutno v Tuš-u znaša osnovna plača prodajalke 1300 evrov bruto.

Ob tem dvigu je treba poudariti, da se cene osnovnih storitev v Sloveniji hitro višajo: elektrika, voda, ogrevanje, bencin, najemnine, tudi telekomunikacijske storitve. Povečalo se je tudi število ljudi, ki živijo pod pragom revščine, teh je že 276.000 oz. 12.000 več kot v letu 2023. Kljub tej statistiki pa je minister za delo že drugo leto zapored uskladil minimalno plačo zgolj z zakonsko določenim minimumom tj. mero inflacije (kar je le 1,9 odstotkov več kot leto prej), ki pa ne odraža dejanskih rasti življenjskih stroškov gospodinjstev z najnižjimi dohodki. Borbi za dvig plače in več prostega časa sta med seboj tesno povezani, saj je koriščenje sledenjega odvisno od tega, ali ima delavka sploh možnost izbrati prosti čas ali pa je primorana zavoljo gole eksistence delati praznike, nedelje itd.

Glavni fokus razprave na konferenci pa je bila izmenjava izkušenj in spoznanj, ki smo jih pridobili pri organiziranju delavk v Lidlu. Swartz Group je 3. največji trgovec na drobno s 600.000 zaposlenimi. Prisoten je v 31 evropskih državah in v ZDA. Lidl najdemo v vseh državah bivše Jugoslavije, le v BiH in Črni gori še nimajo izpostavljenih svojih poslovalnic. V Severni Makedoniji obratuje 6 poslovalnic, v Srbiji pa 78. Na Hrvaškem ima Lidl okoli 3500 zaposlenih delavcev, 2 logistična centra in 109 poslovalnic. V Sloveniji je število zaposlenih nad 2000. Pokrivajo 1 logistični center in 68 poslovalnic. Tako na Hrvaškem kot v Sloveniji je število članov v sindikatu nizko in ne dosega reprezentativnosti. Organiziranje delavcev v Lidlu je namreč izjemno težko, prisotnega je veliko strahu, intenzivnost dela pa je ogromna. Lidlov poslovni model zahteva visoko storilnost ob minimalnem število zaposlenih. Podzaposlenost je vgrajena v sam poslovni model. V teh delovnih razmerah naj bi rahlo višje plače in fleksibilni urniki predstavljali dodatno stimulacijo za mlade delavke z otroki in manjšim možnostmi zaposlitve.

Popolnoma prekariziran položaj in visoka obremenitev prinašata delavkam in delavcem v Lidlu hude posledice: še bolj kot drugi trgovci so podvrženi kostno-mišičnim obolenjem, prav tako so nenehno izpostavljeni na milost in nemilost disciplinskim ukrepom, saj zaradi premajhnega števila zaposlenih in previsokega tempa ne morejo upoštevati niti internih pravil podjetja niti zakonskih zahtev (marsikdo ne hodi na malico, skoraj nihče ne dela v skladu s pravilnikom o varnosti in zdravju pri delu, saj kot pravijo delavke, delo v tem primeru ne bi bilo opravljeno).

Uni Global si prizadeva za povezovanje in organiziranje delavcev na globalni ravni ter za širitev mreže globalnih sporazumov v multinacionalnih podjetjih.

Leta 2023 je Cedra skupaj s SDTS v okviru mednarodne mreže UNI Global Commerce v Ljubljani organizirala mednarodno srečanje mreže sindikatov iz več kot 13-ih držav z namenom krepitve mednarodne delavske solidarnosti in oblikovanja mednarodne strategije za izboljšanje delovnih pogojev ter standardov delavcev v Lidlu. Naše delo se nadaljuje. Skupna strategija je nujno potrebna, saj gre za močno multinacionalno podjetje s pomembnim vplivom na trg delovne sile in na politiko, visoko usposobljenimi pravnimi svetovalci in dodelanimi menedžerskimi prijemi. Swartz Group spreminja maloprodajo, saj uveljavlja nove standarde izkoriščanja delavstva, uvaja nov poslovni model ter spodjeda obstoječo delavsko zakonodajo: uveljavlja vse večjo prekarizacijo in spodjeda financiranje javnega invalidskega, zdravstvenega in pokojninskega sistema.

Konferenco smo zaključili s poudarkom na dejstvu, da kapital ne pozna nacionalnih meja. Povzroča odnose izkoriščanja med centrom kapitalizma in periferijo. Napredni sindikati in delavske organizacije moramo na Balkanu od držav bivše Jugoslavije do Romunije, Bolgarije in dlje še okrepiti naše sodelovanje. Ne samo zavoljo izmenjave informacij, analiz in ugotovitev, temveč nujnega mednarodnega povezovanje delavcev in delavk za skupne strategije, akcije, kampanje in stavke. Nekoč smo že bili solidarni v uporu, zdaj se ponovno prebujamo.

Hvala Sindikatu radnika trgovine i uslužnih djelatnosti BiH, še posebej predsednici Mersihi Ferhatović Beširović in Samiru Mirviću za izjemno izvedeno konferenco in toplo dobrodošlico. Hvala tudi celotni ekipi iz Hrvaške, Črne gore, Švedske in Onur Bakirju iz Uni Globala. Skupaj naprej!

Viri:

• https://necenzurirano.si/clanek/novice/kako-so-nas-trgovci-strasili-z-nedeljskim-zaprtjem-trgovin-1298873
• https://forbes.n1info.si/posel/diskontni-trgovec-v-sloveniji-povecal-prodajo-a-zmanjsal-dobicek/
• https://forbes.n1info.si/novice/spar-lani-povecal-prodajo-in-tudi-dobicek/
• https://siol.net/novice/slovenija/sloveniji-gre-na-papirju-odlicno-a-tveganje-revscine-se-povecuje-660195
• https://www.vijesti.ba/clanak/693952/fiskalni-promet-demantuje-kriticare-neradne-nedjelje-ovo-su-zvanicni-podaci?fbclid=IwY2xjawKFiTlleHRuA2FlbQIxMQBicmlkETBSNnhrNFQ1YnhVWFhKckQxAR7BF1LeADKoW_etUZ8MbG7viXdI5VeHNGKWlD4KmmSyh-ATscviA5voZS-KsA_aem_N49y7AgI6zlwDHCCE9jVTA
• https://bosnainfo.ba/mersiha-ferhatovic-besirovic-predsjednica-sindikata-trgovine-bih-za-bosnainfo-pozadina-napada-gubitak-prevlasti-kapitala-i-novca-nad-radom-i-radnickim-pravima/?fbclid=IwY2xjawKFiURleHRuA2FlbQIxMQBicmlkETBSNnhrNFQ1YnhVWFhKckQxAR5p4up3T3k6-7m8nuV3sKbA47QIbLwFCijX-Pkn9hHBLh29DYXWwhY_2e0_XQ_aem_DVgs5F7_0u0ZoGeagcPziA
• https://www.vijesti.ba/clanak/694320/radnici-protiv-18-radnih-nedjelja-to-je-ogroman-korak-nazad-ko-to-odluci-snositi-ce-posljedice?fbclid=IwY2xjawKFiRRleHRuA2FlbQIxMQBicmlkETBSNnhrNFQ1YnhVWFhKckQxAR5vPQROuc_bgz2i3vGCHPkSpuqsiImKZpqkd5KpkiWJLq0xkkXX3j2GOGHvAA_aem_cKPt9eamXvKXsN1Q0dBb_g
• https://stbih.ba/stbih-prvomajski-protestni-uranak-kad-smo-mi-na-redu/