Na mednarodni konferenci RLS o delavskem in sindikalnem organiziranju v Beogradu: Za delavske pravice

Od 27. do 29. oktobra je v Beogradu potekala mednarodna konferenca z naslovom For Labour Rights (Za delavske pravice), pod okriljem Rose Luxemburg Stiftung Southeast Europe.  

Široka mreža sodelujočih

Na konferenci so sodelovali aktivisti, organizatorji in raziskovalci iz številnih organizacij, ki se ukvarjajo s sindikalnim in delavskim organiziranjem: predstavnica Asia Floor Wage Campaign  iz Indije, številni predstavniki Rose Luxemburg Stiftung iz Berlina, Bruslja in Beograda, organizatorji in aktivisti nemških sindikatov; storitvenega sindikata Ver.di, sindikata kovinske in elektro industrije IG Metall,  zdravstvenega sindikata Asklepios Hospital St. Georg v Hamburgu.  Sodeloval je predstavnik največjega britanskega sindikata Unite the union, avstrijskega sindikata PRO GE Austria, predstavnika izraelskega sindikata Koach La’Ovdim Union, aktivist gibanja Jobs With Justice iz ZDA. Sodelovale pa so tudi številne organizacije iz balkana: aktivisti Centra za politike emancipacije, zdravstvenega sindikata, Svobodne fronte, SOMK in Mašine iz Srbije, predstavniki Nezavisnega cestarskega sindikata, aktivisti BRIDa, Novega sindikata in delavci Itas Prvomajske iz Hrvaške. Ter dve pomembni organizaciji, ki spodbujata mednarodno solidarnost: Clean Clothes Campaign ter podpredsednik evropske konfederacije sindikatov ETUC.

V imenu CEDRE sta se konference udeležila Andraž Mali in Mario Vladić. Predstavila sta strategijo delovanja in trenutne ključne projekte ter metode dela CEDRE. Te so so-raziskovanje, organiziranje in izobraževanje za krepitev delovnih kolektivov in razredne solidarnosti v treh ključnih panogah v Sloveniji: kovinski in elektro industriji, maloprodaji ter v javnem sektorju s poudarkom na vzgoji in izobraževanju. Iz Slovenije sta se konference udeležila tudi predstavnika Delavske svetovalnice: Goran Lukič in Nina Bakovnik.

Cilji konference

Cilj konference je bil v povezovanju naprednih akterjev na področju delavskega organiziranja.  Z izmenjavo pozitivnih praks in izkušenj smo iskali odgovore na naslednja vprašanja:

  • Decentralizacija industrijskih odnosv in prekarizacija trga delovne sile sta zaostrila razredni boj. Na eni strani je sindikalno organiziranje postalo težje, na drugi strani pa je logistična revolucija ustvarila nove vire delavske moči. Kako se torej organizirati v času 1) decentralizacije industrijskih odnosov in prekarizacije ter 2) logistične revolucije?
  • Kako organizirati neorganizirane (prekarce in prekarce; mlade zaposlene, ki večinoma delajo v prekarnih oblikah)  in graditi razredno solidanorst?
  • Kakšni so novi, inovativni načini organizacijskih kampanj in bojev v različnih panogah in sektorjih gospodarstva?
  • Kako se organizirati v javnem sektorju v času varčevalnih ukrepov še posebej v zdravstvu in izobraževanju?
  • Kako lahko gradimo mednarodno solidarnost delavskega boja v različnih državnih pogojih in se organiziramo po logistični verigi?
  • Kako si lahko izborimo globalne delavske in socialne pravice?

Odziv na krizo sindikalnega gibanja – obrat k organiziranju

Konferenco je otvoril Florian Wilde iz berlinske RLS s predavanjem z naslovom “Organiziranje ne-organiziranih”. Sindikalno gibanje je še vedno pomemben družbeni akter – a je zaradi preobrazbe kapitalizma in decentralizacije industrijskih odnosov zapadlo v krizo organizacijske moči. Sindikati ponekod še uspevajo ohranjati minimalno institucionalno moč (nekatere kolektivne pogodbe in zakonodajno določene pravice). Z izgubljanjem organizacijske moči pa je tudi ta v nevarnosti. Potrebna je ambicioznejša strategija ter nove metode organiziranja in aktivacije na delovnih mestih. Wilde je postavil osnovno izhodišče, ki je povezovalo nadaljnje razprave: brez krepitve aktivnosti članstva in njihovega vključevanja v sindikalne aktivnosti na vseh ravneh, ne more priti do prenove delavske moči in s tem sindikalnega gibanja.

Organiziranje v javnem sektorju – primer zdravstva

Win Windisch, organizator naprednega nemškega storitvenega sindikata Ver.di, je predstavil težak položaj medicinskih sester v nemškem zdravstvu in njihovo kampanjo za več zaposlitev. (več o organiziranju v nemškem zdravstvu lahko izveste na posnetku). Nemško zdravstvo je že več let deležno privatizacije in podrejanja profitni logiki. Kvaliteta zdravstvenih storitev upada, saj se za kratkoročno višanje dobička izvajajo kot po tekočem traku. Medicinskih sester in podpornega osebja brez katerih kakovostna zdravstvena oskrba ni mogoča, je vse manj, saj so obravnavani kot nepotreben strošek.Narašča intenzivnost dela ob hkratnem nižanju plačila. Osebje je zato psihično in fizično izčrpano. 

V sindikatu Ver.di so zato v letu 2013 začeli s kampanjo “For more staff” (Za več zaposlitev) v sklopu katere so organizirali več akcij in protestov. V letu 2015 so izvedli prvo stavko medicinskih sester v berlinski bolnišnici Charite. Charite je ena izmed največjih bolnišnic v Evropi s 13 200 zaposlenih. Stavka je trajala enajst dni, vsak dan stavke pa je podjetje, ki ima v lasti bolnišnico, izgubilo 500 000 evrov. Po stavki so se začela pogajanja za kolektivno pogodbo, ki so trajala leto dni. Značilnost te kampanje je njena solidarnostna usmeritev, saj ne zahtevajo le izboljšanja pogojev trenutno zaposlenih, ampak nove predvsem zaposlitve in kvalitetno zdravstvo, s čimer odpirajo tudi pravice uporabnikov.

Vključujoča kolektivna pogajanja in inovativen pristop k stavki

V kampanji so začeli uveljavljati nove prakse organiziranja ter mrežni in vključujoči pristop h kolektivnim pogajanjem po načelih organizacijskega pristopa. V času pogajanj so vzpostavili mrežo delegatov iz različnih oddelkov. Vsaka skupina delavcev (iz vseh izmen, oddelkov, nadstropij) je izbrala svojega delegata ali več njih za kolektivna pogajanja. Delegat ni bil nujno tudi član sindikata. Nove metode organiziranja prinašajo vključevanje tako članov sindikata kot nečlanov v načrtovanje aktivnosti in usklajevanja stališč za pogajanja. Takšen pristop je izboljšal informiranost in zainteresiranost članstva v pripravi zahtev, predvsem pa okrepilo zaupanje v sindikat. Večina delegatov, ki pred pogajanji niso bili člani sindikata, so se ravno zaradi vključujočega načina pogajanj, tudi dejansko včlanili. Sindikat se tako krepi.

Win je izpostavil nov pristop k stavki v zdravstvu, ki ima dejanske učinke. V zdravstvu stavka namreč regulirana, saj je treba ohranjati osnovne storitve – pacienta je neglede na vse treba oskrbeti. Sindikat je bil prisiljen v inovativne srategije. Zato so vodstvo in javnost že vnaprej opozorili o pripravah na stavko. S tem so odgovornost za nemoten potek storitev prenesli na vodstvo. Vodstvo se je zaradi takšnega pristopa pritožilo na sodišče, a je le-to takšno prakso odobrilo. Njihove stavke so tako postale učinkovitejše, vključenost članstva večja, povečala pa se je aktivacija neorganiziranih. Ti so v sindikatu prepoznali zaveznika in se vanj včlanili ter se aktivirali v boju.

Gibanje medicinskih sester je uspešno pridobilo podporo lokalnih skupnosti in uporabnikov zdravstvenih storitev. Njihov boj je tako postal boj za kvalitetno in vsem dostopno zdravstvo. Win je poudaril tudi pomembnost podpornega kampanjskega delovanja – ustvarjanja javnega mnenja, ki mora biti na strani stavkajočih, ter grajenje široke fronte (t.i. citizen coalition) v lokalnih skupnostih.

Sistematično izobraževanje in organiziranje neorganiziranih

David Condliffe iz sindikata Unite iz Velike Britanije je predstavil zanimivo delovanje njihovega sindikata, ki temelji organizacijskem pristopu, aktivni vlogi članstva in sistematičnem izobraževanju sindikalnih zaupnikov (vsak, ki želi postati zaupnik, mora opraviti poseben izobraževalni program). Organizacijski pristop s vključi v svoje strateške dokumente in uvedli številne ukrepe za krepitev organiziranja v praksi. Prvi korak je bil vzpostavitev izobraževalne in raziskovalne skupine, ki je pripravljala strateške raziskave za nove organizacijske kampanje ter sistematičen izobraževalni program za vse sindikalne zaupnike.

Aktivno spodbujajo organiziranje med mladimi, še posebej organiziranju neorganiziranih. Za ta namen so vpeljali skupnostno članstvo (t.i. community membership) za brezposelne, invalide, upokojence in mlade nezaposlene, kjer imajo zaenkrat okrog 17.000 članov in članic, ki so razdeljeni v 10 regionalnih forumov in okoli 120 lokalnih skupin. Odpirajo teme, ki se tičejo socialne države, pomagajo pri reševanju njihovih situacij, vzpostavljajo solidarnostne odnose v lokalnih skupnostih in s tem gradijo podporno mrežo za proteste ter mobilizacijo javne podpore (primer: Sports Direct). 

Podobno delujejo tudi v gibanju ameriških sindikatov  Jobs With Justice (JWJ) v ZDA, kar je predstavil Sam Nelson, njihov dolgoletni aktivist. JWJ je izobraževalno-raziskovalno-aktivistično gibanje, ki so ga ustanovili sindikati, da pokriva tista področja, ki jih sindikati zaradi zakonodajnih omejitev ne morejo. Ključno je njihovo delovanje v podjetjh, kjer sindikat še ni priznan. Ukvarjajo se z organiziranjem na delovnih mestih in v lokalnih skupnostih. Imajo močan raziskovalni oddelek. Trenutno se ukvarjajo z organiziranjem v trgovskem in logističnem sektorju (Wall-Mart, Lidl).

Na konferenci je bila predstavljena tudi kampanja Clean Clothes Campaign, v sklopu katere se odvija precej aktivnosti v Srbiji, Romuniji in ostalih sosednjih državah. Osredotočeni so predvsem na javni pritisk na multinacionalke, ki svoje dejavnosti prenašajo v periferne države, kjer se izogibajo spoštovanju delavskih pravic in socialnih ter drugih standardov. Poudarjajo pa, da je omenjeni javni pritisk treba nadgraditi z organiziranjem v perifernih podjetjih.

Kolegi iz Hrvaške so predstavili uspešno kampanjo proti privatizaciji avtocest, ki jo je v sodelovanju s civilno družbo vodil, zelo dobro organiziran Nezavisni cestarski sindikat.

Ključni cilj: razredna solidarnost

Konferenco smo zaključili z razpravo nujnosti grajenja razredne solidarnosti na državni in mednarodni ravni. Peter Scherrer, podpredsednik ETUC, je izpostavil, da so ključnega pomena dejavnosti grajenja solidarnostnih odnosov med različnimi sindikati, ob pa se je navezal tudi na aktivnosti, ki jih izvajamo v CEDRI. Sindikalno organiziranje mora težiti k preseganje delitev, ki jih vsiljujejo kapital. Zato je posebej poudaril aktivnosti, ki vzpostavljajo pogoje za uveljavljanje razredne enotnosti: povezovanje med delovnimi kolektivi iz različnih delovnih mest, podjetij, panog in sektorjev gospodarstva. Delitve se da presegati samo v skupnem boju. Pomembno je, da bolje organizirani sindikati začnejo podpirati tiste delavce in delavke, ki so zaradi različnih objektivnih ali subjektivnih okoliščin, v slabšem položaju.

Anannya Bhattacharjee, iz Asian Floor Wage Campaing je izpostavila, da je sindikalno organiziranje v današnjih časih izredno zahtevo, a bližnjic za izboljšanje položaja delavcev in delavk tako v centralnih kot perifernih državah ni. Uspeh ne pade z neba. Šteje le naš skupni napor za gradnjo razredne solidarnosti. 

Skupna naloga: solidarnost v boju

Beograjska konferenca je bila prvi korak v smeri povezovanja in krepitve organizacij, ki se ukvarjajo s sindikalnim in delavskim organiziranjem. Povezali smo se s številnimi aktivisti, organizatorji in sindikalisti, si izmenjali izkušnje in začrtali nadaljnjo sodelovanje.  Strinjali smo se, da potrebujemo krepitev organizacijskega pristopa v delovnih organizacijah in več skupnih organizacijskih projektov. Aktivneje moramo delati na sistematičnem izobraževanju sindikalnih zaupnikov in delavskih aktivistov. Sindikati in delavci se moramo povezovati po logistični in proizvodnji verigi. Kot glavno nalogo pa smo prepoznali v krepitvi razredne solidarnosti na vseh ravneh: na ravni delovnih mest, med panogami, med javnim in zasebnim sektorjem, med bolje in slabše organiziranimi in med delovnimi kolektivi različnih narodnosti in seveda na mednarodni ravni. 

Kvalitetne razprave na konferencah pa še ne prinašajo uspeha na terenu. Pravo razredno solidarnosti pa bomo lahko preizkusili samo v dejanskih bojih v praksi.

Deli na Facebooku in Twitterju