Solidarnost proti pritiskom kapitala – primer Endreja Mesaroša

 

“Napad na enega je napad na vse” (ang. an injury to one is an injury to all) je geslo, ki si ga je prvi nadel ameriški sindikat Industrial workers of the world (IWW). Geslo poudarja bistvo delavske solidarnosti: v nenehnem konfliktu dela in kapitala lahko delavci uspejo le, če nastopijo združeni in povezani. Prvi praktični korak te solidarnosti je, da delavsko gibanje zaščiti in podpre vsakega posameznika, proti kateremu kapital usmeri svoje pritiske.   

Takšni pritiski so v zadnjem času vse bolj pogosti. Priča smo zaostrovanju razrednih konfliktov, k temu pa v želji po čim večjih profitih ne prispeva le kapital, ampak v pozitivni smeri tudi delavci, zaenkrat predvsem posamezniki, ki se pogumno podajajo v boj za delavske pravice. Pred nekaj meseci smo bili priča grožnjam z odpovedjo delovnega razmerja sindikalistom na Pošti Slovenije in Zavarovalnici Triglav, tokrat pa kapital z enako metodo grozi predsedniku Sindikata voznikov avtobusov Slovenije Endreju Mesarošu.

Voznik avtobusa se zjutraj odpravi na delo in se vrne zvečer. Dela preko rednega delovnega časa, a je v istem dnevu plačan po dveh različnih urnih postavkah. V podjetju Arriva Dolenjska-Primorska imajo za isto delo različna merila ter različno plačilo. Ko voznik v rokah drži volan je njegova urna postavka drugačna kot takrat, ko za istim volanom čaka na nadaljevanje vožnje. Problem “časa razpoložljivosti” je sicer poznan v avtobusni panogi, pa tudi v drugih dejavnostih prometa.

Ko seštejemo celotni delovni čas voznika avtobusa, ta znaša tudi do 12 ali še več ur dnevno. Pogoji, v katerih delajo vozniki, so torej zelo težki. Sindikalist Endre Mesaroš je upravičeno opozarjal na te pogoje, kot povračilo pa mu s strani kapitala grozijo sankcije, ki so neupravičene in nepravične.

Kapital položaj skuša izkoristiti, da bi se znebil zanj motečega posameznika, posledično pa zaustavil sindikalno organiziranje v podjetju in si tako olajšal pot za nadaljnje pritiskanje na pasivne in atomizirane delavce.

Apatijo med delavkami in delavci lahko spremenijo samo aktivni in bojeviti sindikati. Mesaroš je močan samo toliko, kot je močan sindikalni kolektiv in kolikor je močna sindikalna podpora in solidarnost s strani vseh sindikatov. Zaščita posameznika je namreč pogoj za solidarnost in moč celotnega sindikalnega gibanja.

Center za družbeno raziskovanje (CEDRA)

Deli na Facebooku in Twitterju